Vino je tista žlahtna pijača, ki jo pogosto povezujemo s slovensko identiteto in pri kateri nas ni nikoli sram majhnosti. Zelo pogosto celo prisegamo, da je naše vino boljše ali pa vsaj enako svetovno znanim vinom. Vino nas zanima od trenutka, ko je že pijača in jo je treba ohranjati, obleči, predstaviti trgu in popiti.

To so teme, ki družijo kulturne pivce, gastronome in pridelovalce. O vinogradništvu in predelavi grozdja že nekaj vemo, vse ostale vzporedne zadeve pa so nam postale trn v peti. Prerez letnika, praznik refoška in konzorcij refoška naj v znamenju širjenja vinske kulture dobe nov polet. Vinogradništvo in vinarstvo v tesni povezavi s turizmom sta namreč izredno pomembna za gospodarski razcvet naše države in njenega podeželja.

Vino se spreminja in oblikuje, od mladosti do zrelosti in na koncu doseže čudovito starost. Njegova življenjska pot se prične v vinogradu, nadaljuje v času trgatve z biološko transformacijo, zorenjem v kleti ter zatem v steklenici, po odmašitvi steklenice v degustaciji, uživanju ob tej žlahtni kapljici.

Vinogradi obkrožajo naše kleti. Trte, vkoreninjene na revnih peščenih terenih, prekrivajo srednje visoke gričke Slovenske Istre. Tukaj uspevajo dovoljene in priporočene sorte koprskega vinorodnega okoliša in uživajo optimalno spoštovanje in sonce. Različne lege, oddaljenost ali bližina morja, nadmorska višina odličilno vplivajo na različno dozorelost, čas trgatve, posebnosti in značilnosti naših vin.

Vino zelo radi popeljemo do našega kupca, prijatelja ali strokovnjaka v vsej njegovi žlahnosti, da odkrijemo njegovo bistrost, iskrivost, vonj in harmoničnost okusa. Spoštujmo to žlahtno kapljico in ljudi, ki jo pridelujejo.