Vino pijemo ob jedi zaradi gastronomskega užitka in boljšega teka. Nekateri ga pijejo zaradi zdravilnega učinka. Vsak užitek ob pitju pa ponuja tudi nekaj omame.

Pomlad v trti (foto: J. Jeraša).

Kulturni pivec, ki redno pije vino ob obrokih hrane, se počasi navaja na alkohol. Ravno čedalje večja odpornost proti alkoholu je kriva, da številni pivci trdijo, da so še vedno zmerni pivci, ker tudi ob večji količini popitega vina še ne čutijo prave omame. Vsekakor pa kulturno pitje vina daje svojevrsten občutek ob jedi, še zlasti, če smo se privadili na njegov okus. Pitje izbranega vina ob jedi je vsekakor izjemen gastronomski užitek.

Vino je čudežno bitje, včasih se nam zdi, da nas spremlja na vsakem koraku, drugič spet, kakor da ga nikoli ni bilo. Tako je v resnici; za ene vedno je, za druge ga nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo.

 

Refošk, ki te imam resnično rad. Bolj kot gmajne, kjer se igrajo dečki, ali gostilne, kjer iz temnih kotov vstajajo peteronogi moški, si mi drag. V moji temačni rdeči reki, ki z brzicami hiti po travnati planoti duše, se svetilikajo pojoče belouške. In že si dekleta umivajo noge. Že kamni obračajo stopala proti nebu, njihovi trki pa preganjajo samoto, kot jo-za dolgo-prežene kratek dan trgatve. V žametu ni toliko mehke temnine, kot jo je v tvojem vinu, ko stori, da vse kasneje mine. Refošk, ki te imam resnično rad. ( (Peter Kolšek)