[Uvod] [Zgodovina refoška] [Opis sorte] [Klima] [Pedološki opis] [Rezultati] [Sklepi]   
[Tehnologija predelave] [Družina posebnežev] [Je vino hrana?] [Zaključek]




 OPIS SORTE REFOŠK

(Vir: Hrček, Korošec-Koruza, 1996)

Ampelografske značilnosti

Splošni podatki

Sinonimi: teranovka

Tuji nazivi: Refošk istarski, Teran, Istrijanec, Terrano d'Istria, Refosco del Carso, Refosco d'Istria

Poreklo: Spada v črnomorsko ekološko skupino Negr.-Proles pontica. To je ena naših najstarejših udomačenih sort, ki povzroča našim ampelografom tudi največ težav, predvsem zaradi svojih številnih različkov. Lahko pa rečemo, da številni t. i. "italijanski" refoški nimajo nič skupnega z našim refoškom (Refosco o peduncolo e raspo rosso, Refoscone, R. grosso, R. di Faedis, R. nostrano).

Razširjenost: To sorto najdemo najbolj razširjeno v Istri na Hrvaškem in pri nas v Slovenskem primorju - v kraškem in koprskem vinorodnem okolišu, kjer se v vinogradih pojavlja v dveh različkih - refošk z zeleno in refošk z rdečo pecljevino. Kljub temu, da nekateri avtorji trdijo, da sta to dve povsem različni sorti, prva naj bi bila deklarirana kot teran, druga pa kot refošk, pa še vedno ni dokončno razčiščeno vprašanje stabilnosti osnovnih elementov.




Klet Vinakoper (Foto J. Jeraša)


Botanični opis

Vršiček mladike: Svetlozelen in zelo kosmat, robovi mladih listkov pa so rdečkasti.

List: Okrogel in nekoliko podolgovat, precej velik, cel tridelen ali celo petdelen. Gornja listna stran je jasno zelena, spodnja pa volneno obrasla. Peceljni sinus ima obliko črke "V". Pecelj je dolg, rdečkasto obarvan.

Grozd: Srednje velik do velik, širok, piramidalen, srednje nabit in vejnat. Grozdni pecelj je srednje dolg, močan in do členka olesenel ter zelene barve. Tu pa nastopa že omejeni problem barve pecljevine, ki je lahko tudi rdeča (posebno v lepih, sončnih jesenih), kar nekatere avtorje navaja k temu, da v okviru sorte refošk govorijo ne samo o dveh različkih, temveč celo o dveh sortah.

Jagoda: Srednje debela do debela, okrogla in temno modre barve. Jagodna kožica je debela, meso sočno, sok kiselkast.

Rozga: Srednje debela, lešnikove barve, na nodijih nekoliko vijoličaste barve. Internodiji so srednje dolgi.


Agrobiotične značilnosti

Bujnost: Zelo bujna sorta.

Dozorevanje grozdja: Pozna sorta.

Teža grozda: 150 do 250 g.

Pridelek: Daje obilen rod.

Odpornost proti boleznim: Odporna proti oidiju, proti peronospori pa znatno manj. Proti gnilobi je dokaj odporna.

Odpornost proti pozebi: Ni odporna, hladno in deževno jesensko vreme ji ni po godu.