Narava nas je obdarila z izjemnimi možnostmi za gojenje vinske trte. Vinogradništvo in vinarstvo imata v Slovenski Istri že tisočletno zgodovino. Istra je zaradi svojih naravnih danosti čudovita oaza v slovenskem vinogradništvu.

Odkar se človek zaveda, teži k temu, da bi bivanje na tak ali drugačen način ovekovečil, dokumentiral, skratka pustil dokaze o svojih hotenjih, hrepenenjih, sli po življenju. Trta in njen žlahtni sad sta mu bila že od pradavnine dobrodošel in potreben življenski sopotnik. Predstavljala sta mu možnost preživetja, užitka in omame. Vzgoja vinske trte in predelava vina sta bili skozi zgodovino vse do danes izredno pomemben dejavnik v življenju tudi in predvsem Istrana.

Obsežno gričevje, ki se razprostira ob slovenski obali med Debelim rtičem in Piranom ter v notranjost do slovensko-hrvaške meje, je območje Koprskega vinorodnega okoliša. Mejo med pokrajinami, in s tem tudi med pedološkimi in klimatskimi pogoji, predstavljata dolini Rižane in Osapske reke, ki sta odprti proti Tržaškemu zalivu vse do reke Dragonje. Izrazito flišno področje eocenske starosti, razrezano v podolgovate hrbte, vmesne rečne in potočne doline, doseže do 300 m nadmorske višine in ima izrazito submediteransko podnebje, ki pa na višjih legah začne prehajati v celinsko. Ugotovljeno je, da je razgiban mikrorelief na flišu ustvaril lokalne regije s posebnimi pedološkimi razmerami. Na strmih pobočjih je zlasti močan vpliv erozije, ki preprečuje, da bi se tla umirila in naravno razvila. Ker je flišno območje zelo primerno za kmetijstvo, je človek skozi stoletja s kulturnimi terasami skrbno branil vsak košček zemlje pred erozijo. Tla na terasah so občasno močno prekopavali in s tem ustvarili še boljše pogoje za intenzivno kmetijstvo.