Božidar Tvrdy

Zgodilo se je 19. Marca ob 18:20h

» ZA ŠENTJANOM JE UTONILO SONCE «

Nad Strunjan
se tiho spuščal
je večer.
Vrhovi
so bili obsijani,
še vedno v soncu,
Ronek je žarel;
a vendar že
k počitku
čas je vabil.

Bil kraj je poln
vonja sveže zemlje...
z bregov
pozdravljal
je vaščane
mandljev cvet.
V zraku so še
lastovice cvrkutale
in preko Stjuže
tam nad morjem -
videl sem galebov let.

Pod murvo,
ob kraj proge,
je k igri
bila zbrana
vaška otročad.
A že so matere
domov klicale -
in nekaj
se jih je odzvalo;
ostali so
večerni vlak čakali.

Ta dan
ni biló nič svetlih lic
za okni vlaka,
bilá je tam
le zlobna smrt
v črni fašije
iz Trsta.
Strunjan,
da bi uporni strli,
v otroke
so orožje uprli.

Tedaj Renatu Brajku
je življenje ugasnilo...
» joj mama,
jaz umiram «
v bolečini je medlel
Bartole Domeniko...
Otroku
čelo je bledelo,
z otrokom
sem še jaz
venel.

Še troje otrok
v bolečini
svojo mater
je klicalo...
Biló je zlo rojeno,
biló sovraštvo
je vsajeno,
da zagôrel je Ronek-
z njim vsa Istra...
Takrát nam sonce
je utonílo za Šentjanžom.


* * *